Mental Health Barometer 2022: 4 od 5 študentov čutijo stres zaradi študija

Polovica (45 %) študentov v Sloveniji svoje duševno zdravje označuje kot slabo ali zelo slabo. Še posebej zaskrbljujoče: zdravstveno stanje študentk je bistveno slabše od zdravstvenega stanja študentov, tako psihično kot fizično. Duševno zdravje je za študente zelo pomembna tema, namreč 70 % študentov ocenjuje duševno in telesno zdravje kot enako pomembno. V družbi pa študenti duševno zdravje še vedno obravnavajo kot tabu temo.

Vse to kaže aktualna raziskava Barometer duševnega zdravja, za katero je bilo anketiranih več kot 800 študentov v Sloveniji. Raziskavo je prvič izvedel Studo, najbolj priljubljena študentska aplikacija v Sloveniji. Poleg vprašanj o duševnem zdravju in stresu so imeli v letošnjem Barometru duševnega zdravja pomembno vlogo tudi aktualni svetovni dogodki, pravi direktor podjetja Studo Andraž Hajdenkumer: “Po dveh letih, ki ju je zaznamovala pandemija COVID 19, so zdaj teme, kot je inflacija, tiste, ki zadevajo študente in univerze. Leto 2022 v mnogih pogledih ni bilo lahko - to smo opazili tudi v tej raziskavi: zelo veliko študentov je sodelovalo v Barometru duševnega zdravja in delilo svoje izkušnje. Te povratne informacije nas spodbujajo, da še naprej dajemo študentom glas in sodelujemo z odgovornimi osebami, da bi jim pomagali."

Štirje od petih študentov doživljajo stres pri študiju

Izpiti, preobremenjenost z delom pri študiju, finančno stanje študentov in duševne težave so najpogostejši dejavniki stresa za slovenske študente v letu 2022. Več kot 82 % študentov trenutno občuti stres pri študiju. Poleg stresa pri študiju na duševno zdravje študentov še vedno močno vpliva tudi pandemija COVID-19: 43 % jih meni, da pandemija vpliva na njihovo duševno zdravje. Aktualni svetovni dogodki, kot sta inflacija ali kriza v Ukrajini, vplivajo na duševno zdravje tretjine (33 %) študentov.

Duševno zdravje: pomembna, a tabu tema

Za 54 % anketiranih študentov je duševno zdravje družbena tabu tema. Moški študenti veliko pogosteje trdijo, da imajo občutek, da je duševno zdravje družbeni tabu. Kljub temu se velika večina (71 %) strinja, da sta telesno in duševno zdravje enako pomembna. Slovenski dijaki za svoje duševno zdravje trenutno namenijo največ eno uro na teden - na primer v obliki razmišljnja, meditacije ali psihološkega svetovanja. Za telesno zdravje (šport, prehrana itd.) in socialno zdravje (npr. druženje s prijatelji) pa imajo po drugi strani bistveno več časa (v povprečju 2-5 ur na teden).

Duševni izzivi: V primeru duševnih težav je največkrat potrebna samopomoč v primerjavi s strokovno podporo.

Tri četrtine (76 %) študentov bi si ob soočanju z duševnimi izzivi poiskalo strokovno pomoč. Ponovno je opazna razlika med spoloma: Študentke bi pogosteje poiskale pomoč kot študenti.
Trenutno se študenti z duševnimi izzivi spoprijemajo z samostojno raziskavo (45 %) ali samopomočjo (34 %). Več kot tretjina (37 %) anketirancev ni uporabila nobene storitve. Če stroški ne bi bili dejavnik, bi bilo drugače: v tem primeru bi študenti raje uporabili psihološko študentsko svetovanje, psihološko terapijo v živo ali psihološko svetovanje preko spleta.

“V Sloveniji velik problem še vedno predstavlja neurejenost psihoterapevtskega področja, zaradi česar so mladi zmedeni, na koga se sploh lahko obrnejo, v kolikor imajo težave”, pravi Urška Filipič, predsednica Društva študentov psihologije Slovenije, “prav tako je zasebni sektor za mlade pogosto finančno nedostopen, zato je ureditev močne javne mreže izobraženih psihoterapevtov in kliničnih psihologov nujna. Nadalje je potrebno mlade še naprej spodbujati k preventivnim dejavnostim, ki krepijo duševno zdravje in v javnosti zmanjšati stigmo o duševnih težavah.”